|
Navadna jelka ali hoja predstavlja za slovensko čebelarstvo drugo najpomembnejšo drevesno vrsto. Hojevo mano povzročajo zelena, velika rjava in brstna hojeva ušica, ter mali hojev kapar. Izrazito dobre letine so sicer redke, vendar izdatnejše kot na kateri koli drugi rastlini.
Hojev med po izvoru opredeljujemo kot sortni in manin hkrati. V tekočem stanju je precej gost in temno rjav z zelenim odsevom, strjen pa sivo rjav in nenavadno trd. Običajno ne oblikuje kristalov. Je srednje intenzivnega in karakterističnega vonja po smoli, žganju, mleku v prahu. Aroma je šipka do srednje intenzivna, prav tako karakteristična, po smoli, žganju, mentolu ali sladu.
|
Senzorična lastnost
|
Opis
|
|
Videz
|
Barva: Je temno sivorjava z zelenim odsevom.
Bistrost: Je nekoliko do precej moten.
Kristalizacija: Po navadi ne kristalizira, po daljšem času se pojavi plastenje.
|
|
Vonj
|
Opis: Zaznaven je nežen vonj, vonj po mleku v prahu, smoli, suhih hruškah, smetanovem likerju, viskiju, včasih tudi po dimu ali po osmojenem lesu.
Intenzivnost: Je srednja do močna.
|
|
Okus
|
Obstojnost: Je srednja.
Intenzivnost:
- sladek: srednje do močno,
- kisel: šibko.
|
|
Aroma
|
Aroma je zelo karakteristična.
Obstojnost: Je srednja do dolgotrajna.
Opis: Zaznavna je aroma po mleku v prahu, karamelu, zažganem sladkorju, smoli, svežem lesu iglavcev, sirupu smrekovih vršičkov, po dimu, po črnem čaju z mlekom, po zeliščnih bonbonih.
Intenzivnost: Je šipka do srednja.
|
|
